Prihod iz omare
Zadržanost pri razkrivanju svoje spolne usmerjenosti ali spolne identitete kot lezbijka, gej, biseksualna ali transspolna oseba (LGBT) pogosto imenujemo "biti v omari". V družbah, ki istospolne odnose še vedno stigmatizirajo, nekatere osebe čutijo pritisk, da se omejijo na spolno vedenje, ki ustreza družbenim normam. Druge osebe se lahko odločijo, da svojo spolno usmerjenost prikazujejo lažno, odvisno od tega, ali svoje neposredno družbeno okolje dojemajo kot sprejemajoče ali nestrpno. V izjemno tradicionalnih družbah so ljudje pogosto pod močnim družbenim pritiskom, naj se poročijo in imajo otroke, ne glede na to, kakšna je njihova želena spolna usmerjenost.
Izraz ‘coming out’ ali ‘prihod iz omare’ pomeni, da se oseba odloči družini in prijateljskemu krogu razkriti svojo alternativno spolno usmerjenost ali spolno identiteto. Za nekatere osebe je ta proces težak in izid problematičen, druge pa morda prijetno preseneti spoznanje, da je okolica njihovo usmerjenost že tiho slutila in/ali jo sprejemala.
Razkritje družini in prijateljskemu krogu je lahko eden najpomembnejših trenutkov v življenju. Odločitev, da odkrito pokažeš, kdo si - tako sebi kot drugim okoli sebe - je globoko osebna. Glede na okoliščine se bo vsaka oseba z izzivom iskrenosti spopadla nekoliko drugače. Odziv je morda težko z gotovostjo napovedati; lahko sega od brezpogojnega sprejetja do popolne zavrnitve. Včasih oseba, ki to izve, preprosto potrebuje nekaj časa, da novo informacijo razume in sprejme.
Težave pri razkritju
Po navedbah Ameriškega psihološkega združenja so raziskave pokazale, da negativni družbeni odnosi do določene spolne usmerjenosti “ne temeljijo na dejanskih izkušnjah, temveč na stereotipih in napačnih informacijah”. Glede na to dejstvo oseba, ki ji to poveš, morda še nikoli ni vedela, da je kdo, ki ji je pri srcu, LGBT. Morda se zdi, da tolikšna odprtost in iskrenost pomenita velik pritisk, a slabe strani prikrivanja resnice so lahko še težje breme.
Identiteta ljudi je bila v zgodovini močno povezana s spolom; kljub vse večji strpnosti v sodobni kulturi so stereotipi in pričakovanja, ki temeljijo na spolu, globoko zakoreninjeni. Če preference osebe niso v okviru tradicionalnih pričakovanj, lahko družina ali vrstniški krog njeno vedenje odvrača ali zavrača zaradi najrazličnejših predsodkov ali strahov, med drugim (pri starših) strahu, da otrokova spolna usmerjenost na neki način slabo vpliva na ugled izvorne družine. Takšni strahovi lahko vodijo v izobčenje, diskriminacijo, nasilje, obsojanje, nezaželeno pozornost in ugibanja.
Vsekakor lahko pričakovanje razkritja povzroči hude čustvene in psihične muke, zlasti če ima družina ali družbeni krog omejeno razumevanje alternativne spolnosti. Poleg tega lahko oseba doživlja sram ali stigmo, če njena spolna usmerjenost ni norma v skupnosti, kar navadno velja. Upoštevati je treba tudi tveganje, da se odnosi trajno spremenijo, celo do te mere, da osebe ne podpirajo več finančno ali čustveno.
Oseba, ki razmišlja o razkritju, mora računati na mešane odzive ali na nekaj sprememb v svojem družbenem krogu. Z novimi okoliščinami se bo lažje spoprijela, če si vnaprej ustvari močno mrežo spodbude, kot je podporna skupina ali krog sočutnih ljudi. Pomaga tudi, če uvede osebni režim, ki spodbuja skrb zase in ljubezen do sebe, da se ob prihodu iz omare dobro počuti v svoji koži in uživa v stvareh, ki so ji najdragocenejše.
Kakšne so koristi razkritja?
Kljub strahu pred tem, da bi okolica izvedela za zasebno življenje, se razkritje lahko izkaže za pozitiven in osvobajajoč dogodek. Prikrivanje nečesa, kar je tako pomembno za lastno identiteto, lahko načenja samospoštovanje in pripravi teren za napete ali neizpolnjujoče odnose. Odkritost glede sebe je odločno dejanje sprejemanja sebe; zato lahko utrdi občutek sebe in znova potrdi zasidranost v lastni spolni preferenci.
Razkritje pomaga podirati ovire. Osebe, ki se odločijo sprejeti, kdo so, izzivajo stereotipe in pričakovanja drugih ljudi. Pomagajo tudi razbijati mite, ki jih ima okolica o tem, kdo so LGBT osebe in kako živijo. Razkritje olajša pot osebam, ki so še v omari, da stopijo po že utrtih stopinjah. Pripravi tudi teren za povezovanje s širšo skupnostjo podobno mislečih oseb ali za spodbujanje njenega nastanka.
Modeli razvoja identitete
Ker se bo dojemanje osebe, ki se razkriva, verjetno razlikovalo od tega, kako družba dojema njeno spolno preferenco, mora oseba skozi proces, ki ta dva pogleda uskladi. Za ponazoritev procesa razkritja je nastalo več teorij. Eno najbolj priznanih je leta 1979 razvila Vivienne Cass. Proces, skozi katerega gredo osebe z alternativno spolnostjo, ko odkrivajo in sčasoma prevzamejo drugačno spolno identiteto, je pojasnila s šestimi stopnjami razvoja identitete. Stopnje so naslednje...
Zmedenost glede identitete - Ko oseba začne imeti neheteroseksualne misli in prvič pomisli na možnost istospolne usmerjenosti ipd. Doživlja lahko vse od zanikanja do sprejemanja.
Primerjava identitete - Ta stopnja se osredotoča na to, da oseba sprejme svojo spolno usmerjenost in se spopada z njenimi družbenimi posledicami. Da se izogne odtujenosti in premaga ta korak, mora razviti nova pričakovanja in opredelitve svojega življenja.
Toleranca identitete - Da bi premagala osamljenost, ki spremlja začetno opredelitev sebe kot ‘alternativne’ osebe, oseba išče stik z drugimi osebami v LGBT kulturi, da bi dobila podporo in se z njimi poistovetila. Z iskanjem podporne skupnosti osebe razvijejo močnejši občutek sebe in spoznajo, da jih usmerjenost ne omejuje pri izbirah.
Sprejemanje identitete - Osebe se začnejo opredeljevati kot geji, lezbijke itd., namesto da bi to le tolerirale. V omejenih družbenih okoliščinah lahko razkrijejo, da njihova identiteta ni heteroseksualna. Poleg tega utrjujejo na novo pridobljene družbene konstrukte in se še naprej otresajo družbenih norm.
Ponos na identiteto - Ta korak vključuje vse globljo potopljenost v LGBT kulturo in močno željo po razkritju spolne usmerjenosti. Na tej stopnji obstaja možnost heteroseksizma in nezadovoljstva z družbo kot celoto, če je oseba doživela negativnost ali odtujenost.
Sinteza identitete - Kot zadnji korak v razvoju identitete oseba spolno identiteto poveže z vsemi drugimi vidiki sebe. V bistvu biti gej, lezbijka itd. postane ena od značilnosti njenega novega jaza, namesto da bi zajela vso njeno identiteto.
Ena glavnih kritik tega modela je, da je zgrajen linearno, zato se zdi, da osebe stopnje prehajajo zaporedno, eno za drugo. Seveda ne bo vsaka izkušnja razkritja sledila temu modelu, saj se lahko pot med posameznimi koraki vije sem in tja ali jih povsem preskoči. Poleg tega je od nastanka modela leta 1979 prišlo do številnih družbenih in političnih sprememb, ki so olajšale pot do uravnoteženega življenja ne glede na spolno usmerjenost.
Nasveti za razkritje
Pravilnega ali napačnega načina za prihod iz omare ni. Vsaka oseba se sama odloči, kdaj, komu in kako bo razkrila svojo spolno usmerjenost. Ob tem pa, če o razkritju razmišljaš, je tu nekaj nasvetov, ki ti lahko pomagajo na poti.
Imej načrt - Ko razmišljaš o ljudeh, ki se jim želiš zaupati, se je morda koristno spomniti, kako so se odzivali na teme, povezane z LGBT. Če se ne spomniš nobenega znaka njihovih mnenj, temo mimogrede načni v naslednjem pogovoru in poglej, kako se odzovejo. Njihov odziv ti bo verjetno nakazal, kako se pripraviti na razkritje pred njimi.
Pozanimaj se - Koristno je, da se oborožiš z obilico informacij o LGBT temah. Za pripravo si zamisli odgovore na najpogostejša pričakovana vprašanja, ki jih utegne postaviti manj obveščena oseba, in jih podpri z raziskavami, ki temeljijo na dokazih, ali z zgodovinskimi podatki. Morda je dobro imeti pri roki brošure, naslove knjig in spletne strani, ki jih lahko priporočiš.
Obvladuj pričakovanja - Nekatere osebe morda še nikoli niso poznale nikogar, ki je LGBT, ali pa so njihove vnaprejšnje predstave globoko zakoreninjene. Najbolje je, da od nikogar ne pričakuješ določenega odziva. Morda bodo potrebovale čas, da te vidijo v tej novi luči. Pripravi se na to, da bo treba potrpljenja; morda jim je celo dobro dati nekaj časa in prostora, da informacijo predelajo.
Pravi trenutek - Iskanje prave priložnosti za razkritje lahko traja, saj se moraš na koncu v tistem trenutku počutiti dovolj sproščeno, da se osebi zaupaš. Ne pozabi, da se ti ni treba takoj razkriti vsem. Morda bosta prvi (ali edini), ki jima razkriješ svojo identiteto, najbližji prijateljski krog in družina.
Izrazi svoja čustva - Eden najboljših načinov, da izraziš to plat sebe, je, da svoja čustva pokažeš pristno in svoja prepričanja zastopaš samozavestno. Naredi to tako, da spoštuješ, kdo v resnici si, in hkrati spoštuješ čustva drugih ljudi.
Nacionalni dan razkritja - 11. oktober (12. oktober v Združenem kraljestvu)
Nacionalni dan razkritja, ki ga obeležujejo kot mednarodni dan ozaveščanja, se poklanja pravici ljudi vseh spolnih usmerjenosti do odkritega in dostojanstvenega življenja. Spodbuja tudi odprto razpravo o lezbičnih, gejevskih, biseksualnih in transspolnih temah v javnem prostoru ter tako njihovo gibanje približa širši javnosti.
Datum dneva spominja na drugi nacionalni pohod na Washington leta 1987, ko je pol milijona lezbijk, gejev, biseksualnih in transspolnih oseb skupaj z osebami, ki so jih podpirale, v Washingtonu D.C. pripravilo ogromen političen shod in zahtevalo enakopravnost, zaščito državljanskih pravic in spremembo vladne politike.
Sklepne misli
Proces razkritja je lahko zastrašujoč. A ne pozabi, razkritje ni namenjeno ugajanju okolici, temveč temu, da si najbolj pristna različica sebe. Iskrenost glede tega, kdo v resnici si, ne bo vedno izpolnila pričakovanj drugih ljudi ali naletela na njihovo odobravanje, vendar je lahko zelo osvobajajoče, ko ti ni več treba nositi bremena skrivnosti!