Prvi ginekološki pregled
Kot ženske imamo v zdravstveni oskrbi posebne potrebe - še posebej glede reproduktivnega sistema. V obdobju adolescence, po možnosti še preden začneš s spolnimi odnosi, je dobro prvič obiskati ginekološko ambulanto in se pogovoriti o spolnem zdravju; notranji ginekološki pregled navadno ni potreben pred dvajsetimi leti, razen če imaš simptome. Od 21. leta naprej se vsaka tri leta odvzame bris PAP (ali od 25. oziroma 30. leta naprej vsakih pet let opravi test HPV), ginekološki pregled pa takrat, ko je zanj razlog. Ker so naši spolni organi notranji in večinoma skriti pogledu in dotiku, se lahko razvijejo najrazličnejše bolezni brez vidnih simptomov. Celo bolezni, ki moškim morda ne predstavljajo velike nevarnosti, a so pri njih zelo opazne, imajo lahko na naše telo uničujoče posledice. Tvoj prijatelj s triperjem (gonorejo) bo to morda vedel skoraj takoj - pri uriniranju lahko strašno peče - nekateri moški pa nimajo nobenih simptomov. Pri nas lahko ta pogosta bolezen povzroči neplodnost, še preden pokaže kakršne koli simptome. Na preglede moramo hoditi redno, še posebej od začetka spolne aktivnosti, in to vse življenje.
Vsaka od nas čaka na svoj prvi ginekološki pregled in se ga navadno boji - notranji pregled, pregled medenice. Če te izkušnje še nimaš, že samo dejstvo, da obiskuješ to spletno stran, kaže, da bi bil morda že čas. Navadno ni potreben pred dvajsetimi leti, razen če imaš simptome ali skrbi, in že sam začetek spolnega življenja še ne pomeni, da ga potrebuješ. Če se pojavijo bolečine ali drugi simptomi - zelo težavne menstruacije, neprijetno dišeč izcedek, izostanek menstruacije - ga je treba opraviti prej. Kaj te torej čaka na prvem pregledu?
Pravzaprav je precej preprosto, navadno ne boli (čeprav lahko za kratek čas začutiš nekaj nelagodja) in traja le približno deset minut. Večina časa pri zdravniku ali zdravnici bo pravzaprav namenjena pogovoru. Vsak zdravnik ali zdravnica ima pri tem pregledu svoj pristop, namen pa je pri vseh enak. Iz svoje zdravniške prakse lahko povem, da so moji pregledi v enaki meri namenjeni poučevanju kot čemur koli drugemu. Medicinska sestra te bo v ordinaciji namestila in ti dala haljo, medtem ko tvoji mami pojasnim, da ne bo zraven. Če je za ginekološki pregled že čas, si zaslužiš zasebnost tako kot vsaka druga ženska. Ta pristop ni všeč vsem zdravnikom in zdravnicam, a imaš pravico zahtevati zasebnost in to je treba spoštovati.
Najprej se pogovoriva o tem, kako doživljaš svoje zdravje, in še posebej o tem, kako poteka tvoj razvoj. Kako dolgo se ti že razvijajo prsi, kako dolgo že imaš menstruacijo? Kako pogoste, redne in dolge so tvoje menstruacije? Uporabljaš tampone ali vložke in ali veš, kaj je menstrualna skodelica? Imaš kakšno draženje, bolečine ali izcedek iz nožnice? Pregled navadno začnem pri prsih. Uležeš se na hrbet, medtem ko ti pretipam prsi, stranske dele prsnega koša in pazduhe. Nato se usedeš, jaz pa ti pokažem, kako se opravi samopregled. V zadnjem času so bile objavljene študije, ki kažejo, da samopregled prsi ne prinese velike razlike.
Statistično je to morda res, a dejstvo ostaja, da nekatere ženske bulice odkrijejo prve, kar omogoči zdravljenje, preden stvari postanejo preresne. Večina bulic v prsih je benignih, a moraš vedeti, da so tam. To poudarja tudi tvojo odgovornost za skrb zase. Skrb za lastno telo ti mora biti domača, saj je to telo, v katerem te čaka še dolgo življenje. Pred tabo je še približno 350 menstruacij, ki zahtevajo nekaj skrbi zase.
Nato spet na hrbet. Začnem na spodnjem robu prsnega koša in čvrsto pritiskam iz več smeri vse do venerinega griča (sramnega predela). Pravzaprav pri tem iščem podatke o številnih organih in stanjih, ki niso povezani z reprodukcijo. Je vse na svojem mestu? Tako čvrsto, kot mora biti? Nato pokrči kolena in razpri noge. Če ne odkrijem česa drugega, ti pri tem prvem pregledu nog ni treba položiti v opore. Kar morava izvedeti, lahko izveva tudi brez njih, izkušenj z oporami pa te v življenju čaka še veliko. Pod boke ti morda podložim majhno blazino. Nato ti za vizualni pregled razprem sramne ustnice.
Je vse tam? Se zdi klitoris čezmerno razvit? Je vse prave barve in velikosti? Ta vizualni pregled sega vse nazaj do anusa in še naprej. Nekaj pritiskanja bo tudi ob straneh vulve (zunanjega spolovila). Opore za noge uporabim samo, če mi ženska pove, da je že začela s spolnimi odnosi. Takrat uporabim spekulum in odvzamem bris PAP, da preverim celice okoli materničnega vratu. Če nimam razloga za domnevo, da imaš spolne odnose, zloglasnega spekuluma sploh ne bo ne videti ne čutiti.
Ponekod ti pri notranjem delu pregleda ponudijo izbiro med rektalnim in vaginalnim pregledom. Iz več razlogov imam izrazito raje vaginalnega, a ti lahko izbereš, kam vstavim prst. Skozi stene danke se del "otipnega" pregleda zdi manj natančen. S prstom v notranjosti znova čvrsto pritisnem na dele spodnjega dela trebuha. Večinoma preverjam, ali je vse na pravem mestu in ali pregled povzroča kakšne bolečine. To bi lahko zahtevalo nadaljnje preiskave. Ko pregledujem maternični vrat, lahko začutiš nekaj nelagodja, občasno pa tudi ostro, a kratko bolečino, če zadenem jajčnik.
Druga prednost vaginalnega pristopa je, da lahko vidim, ali je tvoja deviška kožica nenavadno trda. Iz odsotnosti deviške kožice ne sklepam ničesar. Tamponi, šport, vožnja s kolesom ali jahanje in masturbacija jo lahko raztegnejo, mnoge deviške kožice pa so že same po sebi tanke ali raztegljive. Če je tvoja deviška kožica nenavadno debela ali ovira vstavljanje tamponov, se lahko pogovoriva, ali je potreben manjši poseg. Gre za majhen dotik s skalpelom, ki ga čutiš kot vbod z buciko in traja deset sekund. V najslabšem primeru ti bo po nanosu nekaj antiseptika (ki bo malo pekel) za nekaj ur prav prišel dnevni vložek. Na voljo jih imam.
Nato se pogovoriva o mojih ugotovitvah, o pomenu higiene in o tveganjih seksa. Iz ordinacije odideš s celo zbirko brošur, ki sta jih izdala NHS in Planned Parenthood - o spolno prenosljivih boleznih, kontracepciji, menstrualnih težavah, spolnem odzivu - o vsem tem pa se pogovoriva tako podrobno, kot želiš.