Samopregled - dojke

Rak dojke je v Ameriki drugi najpogostejši rak pri ženskah. Poleg tega je najpogosteje diagnosticiran rak pri kanadskih ženskah [www.phac-aspc.gc.ca]. Čeprav raziskovalna stroka bolezni še ne razume povsem, je znano, da omejevanje alkohola, telesna dejavnost in zdrava telesna teža lahko zmanjšajo verjetnost, da se razvije, zgodnje odkritje pa navadno pomeni, da je bolezen odkrita v zgodnejši, bolje ozdravljivi fazi. Postopek samopregleda dojk je preprost in je v tem članku natančno opisan.

Kaj je rak dojke?

Nacionalni inštitut za raka (National Cancer Institute) ga opredeljuje kot “raka, ki nastane v tkivih dojke, navadno v mlečnih vodih (cevkah, ki prenašajo mleko do bradavice) in režnjih (žlezah, ki tvorijo mleko)”. Čeprav se rak dojke pojavlja tudi pri moških, je verjetnost zelo majhna.

Zakaj samopregled dojk?

Redni samopregledi dojk so pomembni iz več razlogov. Zgodnje odkritje in zdravljenje ti lahko rešita življenje. Študije kažejo, da lahko odkritje in zdravljenje raka dojke v zgodnjih fazah prepreči smrt zaradi te bolezni. Samopregled dojk je hiter, brezplačen, preprost in ne zahteva nobene zunanje pomoči. Z navado rednih samopregledov svoje dojke dobro spoznaš in lažje opaziš kakršne koli nenavadne spremembe v tkivu.

Dejavniki tveganja

Izjemno pomembno je tudi odpravljanje dejavnikov tveganja in sprejemanje zaščitnih dejavnikov. Ženskam, starejšim od štirideset let, priporočajo, da si vsaj enkrat na dve leti dajo dojke pregledati usposobljenemu zdravstvenemu osebju; če pa imaš več dejavnikov tveganja kot običajno, postane samopregled dojk še večja prednostna naloga, morda pa bodo potrebni tudi pogostejši presejalni pregledi pri usposobljenem zdravstvenem osebju.

Med visoke dejavnike tveganja med drugim spadajo: spol (ker je 99 % obolelih za rakom dojke žensk), starost, rak dojke v bližnjem sorodstvu, debelost (kot jo opredeljuje indeks telesne mase), prva menstruacija pred dvanajstim letom ali menopavza po petinpetdesetem letu, rojstvo prvega otroka po tridesetem letu - ali sploh nobenega, nikoli dojenje ter jemanje hormonskega nadomestnega zdravljenja (HNZ).

Zmerni dejavniki tveganja so tisti, ki tveganje za raka povečujejo manj dosledno ali pa jih sumijo kot možne prispevajoče dejavnike. Zmerni dejavniki tveganja so večinoma povezani z življenjskim slogom, na primer: kajenje tobačnih izdelkov, pitje več kot ene alkoholne pijače na dan, telesna nedejavnost, prehrana s premalo sadja in zelenjave ter uporaba kontracepcijskih sredstev.

Kaj pregledati

Preglej celotno področje dojk, kar vključuje dojke, pazduhe, stranski del prsnega koša in tkivo vse do ključnice. Dojke si oglej v ogledalu, namesto da gledaš navzdol nanje. Če imaš večje dojke, jih obvezno privzdigni in preglej spodnjo stran.

Vizualni pregled

Za vizualni pregled potrebuješ ogledalo na dobro osvetljenem mestu. Postavi se predenj in glej naravnost naprej. Vizualni pregled opravi v vseh naslednjih položajih telesa: sede, stoje, z rokami nad glavo, z rokami na bokih in v predklonu. V vsakem od teh položajev si vzemi trenutek in si dojke v ogledalu oglej tudi s strani. Ti položaji se morda zdijo veliko dela, a imajo svoj namen: spremenijo način, kako dojke visijo, in povečajo možnost, da opaziš kakršno koli nepravilnost.

Oglej si dojke in si zapomni teksturo kože, obliko, razliko v velikosti in obris bradavice. Zabeleži vse, kar se je spremenilo po velikosti, obliki ali teksturi kože. Ne skrbi zaradi nesimetrije ali nepopolnosti! Ključno je iskati vsako odstopanje od tega, kar je zate običajno, zato je pomembno, da pregled opravljaš redno. Obris dojk preuči z vseh kotov in si zapomni nenavadne izbokline ali zatrdline, ki štrlijo navzven. Pozornost nameni tudi vdolbinicam ali nagubanosti kože.

Ročni pregled

Ključ do uspešne izvedbe ročnega dela samopregleda dojk je pogosto vadenje. Ko veš, kakšne so dojke na otip običajno, lažje prepoznaš, kaj je v resnici nenormalno. Predvsem otipavaj izbokline, zatrdline, odebelitev kože in/ali bolečino. Mogoče je, da z eno roko čutiš bolje kot z drugo, zato to, kar otipaš z vsako roko, primerjaj z drugo dojko kot dodatno preverjanje ali referenčno točko.

Tkivo ženskih dojk je običajno nekoliko gosto in grčasto, stopnja raznolikosti pa se od osebe do osebe razlikuje. Nekatere osebe mislijo, da ne bodo znale ločiti običajnega od nenormalnega. Če spoznaš sestavne dele področja dojk, kot so maščobno tkivo, mišice, kosti, limfni sistem in mlečni vodi, ti bo med pregledom bolj prijetno. Potrebno je nekaj vaje, a sčasoma spremembo v svojem tkivu lahko prepoznaš.

Za ročni samopregled dojk uporabi mehke blazinice treh srednjih prstov roke na nasprotni strani dojke, ki jo pregleduješ. Prste drži skupaj, ko pritiskaš na področja, ki jih pregleduješ. Pritiskaj dovolj močno, da zatrdline ne zgrešiš, a pazi, da ne pritiskaš premočno, saj lahko izboklino potisneš stran od mesta, ki ga otipavaš. Gib prstov je vedno krožen: položi jih na kožo, nežno pritisni in drgni s krožnimi gibi, dokler ni področje po tvoji presoji dobro pregledano.

Vzorci pregledovanja

Za pregled področja dojk je mogoče uporabiti več vzorcev. Izvajaj jih stoje, pa tudi leže na hrbtu in/ali leže na boku. Tako se tkivo dojk premakne in področje lažje otipaš. Preizkusi vse gibe z gibom prstov, opisanim v prejšnjem odstavku, in izberi vzorec pregledovanja, ki se ti zdi najučinkovitejši in najprijetnejši. Ne pozabi pregledati pazduh in prsnega koša pod ključnico.

Pri krožnem vzorcu začni na najbolj zunanji točki dojke in se pomikaj okoli njenega oboda. Ko prideš do začetne točke, krog zoži za približno en palec in znova pojdi okoli dojke. Nadaljuj po tem vzorcu, kroge pa delaj vse manjše, dokler ne prideš do kolobarja (areole). Ponovi na drugi dojki z nasprotno roko.

Pri vzorcu ure si predstavljaj, da je na dojki namišljena ura. Začni na zunanjem robu dojke, kjer bi bila dvanajsta ura, in s krožnim gibom prstov preglej področje dojke vzdolž ravne črte proti bradavici. Ta korak ponovi tolikokrat, kolikor je treba, da pregledaš vso številčnico. Postopek ponovi na drugi dojki.

Zadnja razporeditev, ki jo navadno imenujemo vzorec mreže, vključuje premikanje prstov gor in dol v stolpcih od vrha do dna celotne dojke. Začni pri tkivu dojke, ki je najbližje prsnici, in s krožnim gibom prstov drsi gor in dol čez mrežo, dokler ne prideš na drugo stran. Ne pozabi privzdigniti dojke in pregledati njene spodnje strani. Nekatere ženske raje uporabljajo vzorec mreže, ker je to lažji način za odkrivanje sprememb v tkivu dojk. Vzorec mreže se začne na področju, ki je najbližje prsnici in vsebuje najmanj tkiva, ter poteka proti pazduhi, kjer je tkivo najdebelejše.

Nasveti

Koristen nasvet je, da izbereš želeni interval (enkrat na mesec, enkrat na dva meseca itd.) in ga označiš na koledarju. Če imaš neredno menstruacijo, če je nimaš več ali če si noseča, izberi en dan in samopregled dojk opravi vsak mesec na isti dan. Dojke preglej približno teden do deset dni po začetku cikla, ko niso tako občutljive. Poskusi se držati doslednega urnika, da lahko odkriješ spremembe, ki se razvijajo počasi.

Eden najlažjih in najpriročnejših načinov za ročni pregled dojk je med kopanjem v kadi ali prhanjem. Mokre in namiljene roke zlahka drsijo po dojkah, prsti pa so tudi bolj občutljivi. Če se raje pregleduješ zunaj prhe, lahko namesto tega uporabiš losjon ali lubrikant.

Kdaj se oglasiti pri zdravstvenem osebju

Če najdeš novo zatrdlino ali odebelitev, čutiš kakršno koli novo ali netipično bolečino ali opaziš kakršno koli razliko v velikosti, obliki ali teksturi dojke, se oglasi pri zdravstvenem osebju. Poleg tega, če opaziš kakršne koli spremembe na področju bradavice, kot so pordelost, izcedek, vdolbinice ali nagubanost, bodi na varni strani in se posvetuj z zdravstvenim osebjem.

Ali ima redni samopregled dojk kakšno slabo stran?

Nepotrebno skrb ali tesnobo moraš skrbno obvladovati. Nekatere osebe se raje izogibajo rednim zdravniškim pregledom in samospremljanju, ker se tako bojijo, da bi naletele na kaj neželenega. S takim pristopom ostajaš v temi glede sprememb svojega telesa in izgubiš vsako možnost pravočasnega posredovanja. Za osebe, ki jih je strah, velja naslednje dejstvo: 80 % vseh sprememb v dojkah ni rakavih! [www.breastselfexam.ca]

Nekatere osebe morda skrbijo tudi stroški dodatnih zdravniških obiskov. Lahko je frustrirajoče doživljati strah in nepotrebne stroške, potem pa ugotoviti, da je bil vse skupaj lažen alarm; vendar ne pozabi, da je lažni alarm najboljši možni izid. Bolj ko si v stiku s svojimi dojkami, lažje ločiš nepravilnosti od običajnih nihanj.

Sklepne misli

Ni zagotovila, da samopregled dojk sam po sebi zmanjša smrtnost zaradi raka dojke. Najučinkovitejši način, da se zaščitiš, je obvladovanje vseh dejavnikov tveganja, spremljanje sprememb na dojkah in udeležba na rednih načrtovanih zdravniških pregledih. Samopregled naj bo sestavni del tvoje celostne ozaveščenosti o zdravju dojk.