Ali sem pripravljena? - Zanjo
To vprašanje si zastavi vsaka ženska, pogosto pa ga postavi tudi drugim, med drugim meni. Odgovor je navadno veliko bolj zapleten, kot se zdi.
Biologija spolno zrelost opredeljuje kot točko, ko je organizem sposoben razmnoževanja. To je v redu za travo, črve ali ptice in morda celo za večino sesalcev. Za človeško žensko pa je to nezadosten opis. Zdi se, kot da namiguje, da smo pripravljene, takoj ko se začne menstruacija. V nekaterih kulturah to velja za resnično. Toda v kulturah, kjer naj bi se materinstvo začelo pri približno štirinajstih letih, se dekleta soočajo z veliko večjim tveganjem resnih zapletov in celo smrti med nosečnostjo in porodom. Že samo to bi nam moralo nekaj povedati. Spremembe, ki so potrebne, da ženska postane spolno zrela, si oglejmo kot fiziološke, psihološke in družbene.
Fiziološki vidik
Prvi znaki zrelosti so navadno nabreklost kolobarja - širšega dela bradavic - in začetek rasti dojk. Nekaj mesecev pozneje se začne menstruacija in nato polna puberteta. Spremembe v telesu so veliko obsežnejše in trajajo veliko dlje, kot se večina zaveda.
Na začetku pubertete je nožnica precej tog, neprožen organ. Debela je le nekaj celičnih plasti in se ne raztegne zlahka. Prav tako še ne proizvaja naravnih lubrikantov, ki so pri zreli ženski vedno prisotni in se med spolnim vzburjenjem močno povečajo. Približno pet let pozneje (vsaj) je čudovito elastičen organ, debel, močan in sposoben omogočiti porod otroka. Boki so sprva ozki, medenica pa se še ni sploščila in razširila - kar je značilno za žensko telo. Klitoris je skrit pod kapico, vendar lahko njegovo konico vidiš in otipaš tam, kjer se notranje sramne ustnice stikajo na vrhu.
Hormonske spremembe v našem telesu povzročijo razvoj primarnih in sekundarnih spolnih znakov ter oblikujejo povsem razvito žensko telo. Prehod hormonskega ravnovesja iz otroštva v odraslost traja več let. Tudi spremljajoče telesne značilnosti se še naprej spreminjajo. Določiti, kdaj je ta hormonska sprememba končana, je težko in v poznejših fazah morda niti ni posebej pomembno. Na splošno so hormoni našli ravnovesje, ko je tvoja menstruacija postala precej redna in ni veliko več kot nelagodje. Rast pa se lahko še vedno nadaljuje. Po svojem 20. rojstnem dnevu sem pridobila celo številko košarice. Podobno izkušnjo z dojkami in drugimi deli telesa imajo tudi druge ženske.
Rast v adolescenci zahteva hranila - veliko hranil. Čeprav morda ne rasteš v običajnem pomenu besede, se razvijajo posamezni organi (dojke, maternica, nožnica, dlake); kostna zgradba se spreminja, sklepi se razvijajo in telo postaja izrazito žensko.
Tveganja seksa v tem obdobju so zelo visoka. Če je menstruacija neredna, je neredna tudi ovulacija. Če se ženska odloči, da bo spolno aktivna že v zgodnji adolescenci, je potrebna skrbnejša uporaba kontracepcije, ker je čas tveganja tako rekoč nemogoče napovedati. Nekatere ženske ne ovulirajo vsak mesec; druge ovulirajo večkrat na mesec; pri nekaterih se ovulacija začne v enem jajčniku in ne v drugem. Vedno moraš računati, da si plodna.
Če zanosiš, preden se tvoj lastni razvoj konča, pride do tekmovanja za hranila. Hrana, ki jo potrebuješ za zdrave kosti in sklepe, je ista, ki jo potrebuje otrok, da se normalno razvije in je zdrav. To je eden od razlogov, da imajo najstniške matere pogosto otroke s premajhno porodno težo ali nedonošenčke. V tem tekmovanju izgubita oba. Mati se ne razvije naravno in otrok tudi ne. Najstniška nosečnost zahteva bolj specializirano oskrbo kot nosečnost odrasle osebe in mora vedno potekati ob skrbno načrtovani prehrani. Noseče najstnice zgodnjo zdravniško oskrbo najbolj potrebujejo in jo najmanj verjetno poiščejo.
Ko se primarni spolni organi razvijajo, nožnica precej kmalu razvije sposobnost, da sprejme penis. Kakor koli šokanten je morda tvoj prvi dotik penisa, je ta v resnici precej majhen v primerjavi z otrokovo glavico. Nožnica morda zmore seks, ni pa pripravljena na velik izid - porod. Porod se lahko konča s carskim rezom, obsežno epiziotomijo ali trajno poškodbo tvojih spolnih organov.
Med nosečnostjo pride do še ene velike spremembe v razmerju hormonov v tvojem telesu. Ker se hormoni od začetka pubertete nikoli niso ustalili, se drugim delom telesa pošiljajo nasprotujoči si signali. Tvojim dojkam je bilo ukazano, naj rastejo, a preden so zrasle, jim je ukazano, naj nehajo rasti in začnejo proizvajati mleko. Signalov za spreminjanje kostne zgradbe ni mogoče v celoti izvesti, ko se preusmerijo v rast drugega telesa v tvoji maternici. Skupaj s preusmeritvijo hranil lahko to materi povzroči vseživljenjske težave. Sklepi se v adolescenci še oblikujejo, zdaj pa morajo nositi težo, neuravnoteženo, na katero niso pripravljeni. Morebitne telesne težave ne izvirajo iz samega spolnega življenja, temveč iz naravno predvidenih posledic spolnega življenja - nosečnosti.
Psihološki vidik
Psihološki učinki zgodnjega začetka spolnega življenja so najmanj poudarjeni, a so lahko najbolj škodljivi. Vsaka spolno aktivna ženska lahko zanosi vsakič, ko sprejme penis vase. Verjetno vsaka ženska, ki to bere, pogleda svoje spodnjice vsakič, ko gre na stranišče. Kaj odteka iz nas in kaj bi to lahko pomenilo? Vsaka od približno 400 menstruacij, ki jih ima vsaka od nas, prinese možno skrb. Če poskušamo zanositi, se bojimo pogleda na rdeče madežke; če upamo, da nismo noseče, so prisrčno dobrodošli. Kolikor se že pritožujemo in med menstruacijo včasih resnično trpimo, je ta vsak mesec zelo dobrodošel dogodek. Če je ni, je sporočilo veliko hujše.
Prepričana sem, da je vsaki ženski, ki je kdaj prvič imela vaginalni seks, prva misel naslednje jutro: "Kaj če sem noseča!" Tako je bilo pri meni (čeprav sem mislila, da sem povsem pripravljena), in tako je pri vsaki ženski, ki sem jo kdaj vprašala o tem. (Tajnica ambulante je pravkar prinesla šop papirjev in vprašala sem jo, kaj je bila njena prva misel dan po izgubi nedolžnosti. Isti odgovor!) In vprašanje se ponavlja vsak dan, dokler ne pride naslednja menstruacija. Pri 26 letih je to običajen del ženskega življenja in smo možne ukrepe in posledice verjetno že premislile. Pri 16 letih je to grozno breme. Z vsakim dnem postaja težje, dokler ne zagledamo madežkov, če pa zamujajo dva dni, postane breme še težje.
Ena mlada ženska na tej strani, ki se še navaja na ta del ženskosti, mi vsak mesec pošlje e-pošto v smislu "Mislim, da bi morala priti včeraj!!!; Skrbi me." To je ogromno breme za najstnico, ki se še uči, kje je njeno mesto v svetu in kako obvladati nešteto drugih podrobnosti ženskosti. Za nekatere je vsak mesec mučno čakanje. To odvrača pozornost in energijo, ki bi ju lahko bolj koristno porabile za pripravo na življenje. Prava ironija je, da veliko mladih žensk seks le mehanično izvaja za zadovoljstvo nekoga drugega, same pa se še niso naučile, kakšen je občutek orgazma.
V mojem primeru sva se s prijateljico vsaka zase odločili, da "je čas", in se lotili priprav, da bi svoja fanta zapeljali "do konca." Bili sva stari petnajst let in naveličani tega, da nama govorijo, naj varujeva svojo nedolžnost. Po nekaj mesecih trepetanja, ko sva zadovoljstvo našli le v masturbaciji, ko sva prišli domov, sva se odločili, da se ne splača. Tako moja starejša sestra kot teta (ki sta nama obe pomagali pri pripravah in kupili vaginalni gel, kondome itd.) sta naju opozorili na te posledice. Prvi mesec, ko me ni nenehno skrbelo, ali bo menstruacija prišla ali ne, je bil kot ponovno rojstvo. Odkrili sva tudi, da si lahko pomagava druga drugi, a to je druga tema.
Nekaj let pozneje sem resnično postala spolno aktivna in v tem od takrat zelo uživam. Pritiska vrstnikov skoraj ni bilo - razen tistega, ki sva ga izvajali druga na drugo. Morda sva ravnali, kot da bi šlo za izziv. Najina fanta sta bila seveda kar se da dovzetna, vendar nista pritiskala veliko dlje od kakšnega otipavanja in občasnega ročnega zadovoljevanja. Zaščiteno, versko okolje Hebridov je preprečevalo večji odkrit pritisk, a v poznejših letih me je presenetilo, koliko drugih žensk (morda kakšno leto pozneje) je doživelo enako.
V bolj svetovljanskih okoljih ne spodbujajo le fantje (ti imajo navsezadnje v svojem mladostnem, mačističnem pogledu vse za pridobiti), temveč spolno aktivna dekleta pogosto spodbujajo tudi svoje vrstnice, naj se tega lotijo. Pogosto je nerodno zagovarjati svoje stališče. S tem lahko razkriješ lastno nevednost ali neizkušenost. Fantom bi bilo treba odgovoriti v smislu: “Si pripravljen postati očka?” Z dekleti je pogosto več priložnosti za pogovor o resničnih vprašanjih.
Če so res prijateljice, bodo pripravljene na ta pogovor. Če niso, zakaj upoštevaš njihove nasvete? Najboljši odgovor drugi ženski tvojih let je, da jo vprašaš, kaj ji seks v resnici prinaša. Za veliko večino najstnic sredi najstniških let je iskren odgovor preprosto nenehen strah. Strah pred nosečnostjo; strah pred boleznijo; strah, da bo družina izvedela; strah pred koncem zveze; strah pred govoricami; strah pred lastno nezadostnostjo. Njihovi odgovori: vsakič uporabljava kondom; nihče ne bo govoril; on me ljubi; jaz ljubim njega; nikoli ne bi pomislil, da bi to počel z drugo; učim se biti ženska; to počnem, torej sem odrasla. Od vsakih 100 žensk na tvoji šoli, ki se zanašajo na kondome, jih bo v naslednjem letu zanosilo približno 13, ker se kondomi pogosto uporabljajo nepravilno; ob vsakokratni pravilni uporabi bi jih zanosili le približno 2. Vsaka deseta spolno aktivna najstniška oseba ima eno ali več SPB. Manj kot pet odstotkov teh najstniških zvez bo sčasoma pripeljalo do poroke in življenjskega partnerstva. Vsaka tvoja spolno aktivna sošolka je že sedela v straniščni kabini in jokala, ko je gledala svoje spodnjice brez madežev. Fantje? Mnogi na zmenku preprosto nekajkrat pridejo na svoj račun in komaj čakajo, da se pohvalijo z rezultatom. Moških ne sovražim; ljubim jih. V tej najstniški subkulturi je pač tako.
Morda si pripravljena na spolno sprostitev, a to še ne pomeni, da si pripravljena na pravi vaginalni seks.
Družbeni vidik
Nosečnost se pri poročeni 26-letnici pričakuje; pri neporočeni 26-letnici je to pač del igre; pri 19-letnici velja za nepremišljenost in promiskuitetnost; pri 16-letnici je katastrofa. Nič od tega ni nujno točno, a to so družbene predstave. Oblikujejo odnos in ravnanje ljudi okoli tebe.
Na drugi ravni ni nobeno presenečenje, da je neporočena ženska v dvajsetih letih spolno aktivna. Na srečo bi danes to veljalo za povsem sprejemljivo in za njeno stvar; ve, kaj počne, in je odgovorna za svoja dejanja. To, da je spolno aktivna 19-letnica, se navadno prezre. Dokler ne zanosi, lahko družina prezre znake in resničnost ter upa, da ve, kaj počne. To, da je spolno aktivna 16-letnica, ostaja razlog za skrb. In vse posledice bo nosila vsa družina, ne le mlada ženska.
Ali se to opazi? No, ne, brez himena nisi videti nič drugače kot s himenom - niti na pregledni mizi. Toda, da, obstajajo močni znaki, ki lahko povzročijo veliko skrb v tvojem prijateljskem krogu, družini, šoli in celo pri ljudeh, ki jih ne poznaš. Fantje, s katerimi hodiš, nekaj sporočajo; dekleta, s katerimi se družiš; kraji, kjer te vidijo. Živim v zelo majhnem kraju, kjer se skoraj vsi med seboj poznajo. V večjem mestu bi to ustrezalo soseski in poznavanje družin, ljudi in krajev je približno enako. Če vidim par, ki ob polnoči hodi po stezi, si ustvarim določene sklepe. Vem, kaj se dogaja v koči za pohodnike na drugem koncu te steze. Če gre za par, star 18 let, se mi zdi to morda celo malce smešno; če gre za par, star 16 let, me bo morda nekoliko skrbelo. Če bi bil eden od njiju 14-letni otrok moje polovice, bi verjetno ponorela. Podobni sklepi se pogosto delajo.
Spomnim se zelo priljubljene mlade ženske na otoku, kjer sem odraščala, ki je zanosila. To je bilo v zelo povezani skupnosti. Ona in njen fant sta bila oba stara 17 let. Sumim, da je vsaka mati na otoku svojim otrokom (tudi meni) prepovedala, da bi kdaj hodili s katerim od njenih mlajših bratov ali sester. Divje domneve in sklepi, a vseeno resnični. Vso družino so vrgli v isti koš. Pred petdesetimi leti bi jo poslali stran, otroka bi dali v posvojitev in javno bi vsi vse skupaj prezrli. Za zagrnjenimi zavesami pa bi vsaka družina zmajevala z glavo nad položajem. Družine so se selile, da bi se izognile stigmi noseče hčere; druge pa okolica le še trpi kot izobčene.
Znotraj družine je "skrivnost" tvojega spolnega življenja nemogoče ohraniti. Vsaka ženska, ki je mati, je že nekajkrat imela opravka s semenom in ga takoj prepozna - vonj, videz, trdoto tkanine, na kateri je. Opazi se, če so v košu ob nenavadnih časih dnevni vložki; spermicidi imajo značilen vonj. Tvoja mati lahko to prezre; lahko besni in vpije; vedela bo.
Finančno breme otroka je za 26-letnico njeno in verjetno samo njeno; za 16-letnico bo to strošek staršev. Tveganje, ki ga sprejemaš, ni le tvoje (čeprav bi to moralo biti najpomembnejše), temveč tveganje za vso družino - starše in brate ter sestre. Naša namišljena 26-letnica bo imela korenito spremenjeno življenje (ne glede na to, ali je poročena ali ne), a povsem obvladljivo. Samske matere niso redkost in zanje obstajajo podporni sistemi - vrtec, zdravstveno zavarovanje, pomoč pri pazitvi otroka, prijateljski krog, ki jih sprejme, in pogosto tudi družina, ki jih sprejme. Naša namišljena 16-letnica se bo soočila s povsem drugačnimi izzivi. Njenega družabnega življenja je za več let tako rekoč konec. Njeno lastno izobraževanje bo težje, če bo sploh mogoče. Breme za njene starše bo zelo veliko.
Prav, kaj torej hočem reči? Odgovor ima vsaka ženska svoj. Polovica vseh žensk postane spolno aktivna med 18. in 20. rojstnim dnem. Morda četrtina začne prej, druga četrtina pa počaka dlje. Do 25. leta ostane razmeroma malo devic, a še zdaleč niso neznane. Zdi se torej, da je večina od nas pretehtala možnosti in prišla do sklepa, da smo pripravljene v zelo poznih najstniških letih. V sociologiji bi rekli, da je to "normalno," kar pomeni, da tako ravna večina ljudi. Dovolj zaupam ženskam, da verjamem, da se je večina teh žensk odločila ostati devica do te starosti in se odločila postati aktivna pri tej starosti. Ni naključje, da se po vsem industrializiranem svetu (Japonska je edina izjema) ženske odločajo tako. So tudi v letih, ko so pretehtale tveganja in ukrepe, ki bi lahko bili potrebni. Oči imajo odprte. Ni naključje, da nekatere počakajo dlje; preprosto še niso pripravljene na ta zelo resen korak. Mlajša starost me skrbi. Ni dovolj nabranih izkušenj, lastnih in naučenih od drugih, da bi lahko šlo za preračunano tveganje.
